Svetovni sloves zdravilne vode


hotel-izvir-rogaska-pegaz-legenda

Legenda o nastanku vrelca je bila prvič upodobljena že leta 1687

Zdravilišče Rogaška Slatina sodi med najstarejša zdravilišča v Evropi. Legenda o nastanku rogaškega vrelca pravi, da je bog Apolon krilatemu konju Pegazu, ki je po grški mitologiji muzam na gori Helikon odprl vrelec Hipocrene, pokazal mesto na območju današnje Rogaške Slatine in mu naročil, naj z udarcem kopita tukaj odpre vrelec. Apolon naj bi Pegazu takrat dejal: ”Tu, kjer stojiš, je vir zdravja in resnična božja moč. Namesto Hippocrene pij Roitschocrene, rogaški vrelec, ki je pred teboj!” (glej sliko)

Zapisi, za katere lahko sklepamo, da govorijo o zdravilni rogaški vodi, so se pojavili že v 12. stoletju, čeprav strokovnjaki na podlagi arheoloških najdb ugotavljajo, da so zdravilno vodo tukaj pili že Kelti in Rimljani. Skozi stoletja so znani alkimisti analizirali vodo in pisali knjige o Rogaški Slatini. Široko prepoznavnost je Rogaška doživela v drugi polovici 17. stoletja, ko so sloviti zdravniki tiste dobe uporabljali rogaško vodo kot zdravilo in z njo dosegali zelo dobre rezultate. Takrat je Rogaško obiskoval hrvaški ban Peter Zrinjski, ki je imel svoja posestva tudi v bližini Rogaške. Ban naj bi imel hude težave z jetri, zato so mu okoliški kmetje priporočili pitje vode iz enega izmed vrelcev. Zrinjski je čudežno ozdravel in kmalu je vsa Evropa izvedela za zdravilno rogaško vodo. Zrinjski pa ni bil edini sloviti gost zdravilišča v Rogaški.

Veliko zaslug za razcvet Rogaške v 19. stoletju ima deželni glavar grof Ferdinand Attems. Leta 1810 je Rogaško na Attemsovo pobudo obiskal nadvojvoda Ivan, brat takratnega vladarja Franca I. Sploh je v 19. stoletju Rogaška postala pravi magnet za smetano takratne aristokracije in cerkvenih dostojanstvenikov. Prišla sta cesarica Ana in cesar Ferdinand ter kasneje še njegov naslednik avstrijski cesar Franc Jožef I. Redni gostje so bili člani pomembne družine finančnikov, Rotschildi iz Pariza. Leta 1846 je v kristalni dvorani koncertiral sloviti pianist Franz Liszt, ki je že takrat veljal za pravega glasbenega genija. V  tem času je naraščala tudi prodaja mineralne vode. Zdravilno vodo iz Rogaške je bilo mogoče kupiti po vsem svetu. Leta 1869 je bila rogaška voda celo tretja najbolj prodajana mineralna voda na svetu (za vodo iz Vichija in Seltersa).

V začetku 20. stoletja je dr. Joseph Knett, glavni geolog in vrelčni inšpektor iz Karlovih Varov, v Rogaški vodil urejanje novih vrelcev. Janurja 1908 so tako izvrtali vrelec, iz katerega je pritekla visokomineralizirana voda, ki je vsebovala zelo visoko vsebnost magnezija. Zaradi bližnje Donačke gore so ji dali ime Donat. Donat je še danes edinstvena zdravilna mineralna voda, ki pomaga pri presnovnih boleznih in diabetesu.

Po drugi svetovni vojni je Rogaška spet doživljala razcvet in modernizacijo. Gradili so se novi hoteli, še posebej prelomno je bilo leto 1952, ko so v zdravilišču izvrtali nove vrtine in posodobili polnilnice. Vodstvo hotela se je vse bolj posvečalo iskanju gostov tudi izven takratne Jugoslavije in kmalu so se v Rogaško vrnili Avstrijci, Italijani in drugi gostje, ki so Rogaški ostali zvesti do danes, ko so se jim pridružili še številni gostje iz Rusije.